Nagrada Primavera, katere idejni oče je dolgoletni predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor, slikar Peter Vernik, nosi ime mojstrovine Sandra Botticellija, in s tem tudi vsebinsko opredeljuje razpis, na katerem žirija izbira prispela dela nadarjenih mladih avtorjev.

“Vabljeni mladi za nagrado Primavera” je razpis, ki ga Društvo likovnih umetnikov Maribor izvaja že od leta 2001. Namen razpisa je tudi letos iskanje mladih, perspektivnih in obetavnih umetnikov do 35. leta starosti. Podpira talent in pridnost, nagrajuje vedoželjnost, raziskovanje, drznost sporočanja. Izmed prijavljenih umetnikov strokovna žirija izbere najbolj prodorne, podeli nagrado Primavera ter dve listini, omogoči pa tudi skupinsko razstavo v rezidenčni galeriji.

Pomlad je delo mladega Botticellija, katere  naročnik je bil vizionar Lorenzo Veličastni de’ Medici, in ki je »Sodčka« povzdignilo v zgodovino kot enega izmed utemeljiteljev slikarstva. Primavera ni zgolj slikarsko dovršena celota – gre za sliko, ki nosi kompletno simboliko prebujenjskega obdobja in označuje alegorijo rojstva renesanse, istočasno pa opominja še na pomembnost vloge naročnikov-mecenov, ki so za tovrstna prebujenja še kako pomembni. Medičejci so, denimo, podpirali vse največje renesančne umetnike, ne le Botticellija. Vzgajali so mladega Michellangela, prenašali muhe Leonarda da Vincija, suportirali Donatella, Brunelleschia, Fillipa Lippija, Verrocchia in druge mlade umetniške genije, s čimer so lastnoročno omogočili rojstvo renesanse v Firencah.

Podobno logiko poskuša spodbujati tudi razpis za nagrado Primavera: omogočiti mladim, še neuveljavljenim umetnikom, da s sodelovanjem pritegnejo pozornost strokovne žirije ter tako na lažji, predvsem pa hitrejši način pridejo do možnosti skupinskega, v primeru osvojene nagrade pa celo samostojnega razstavljanja svojih umetniških del. Tematsko se Primavera osredotoča na rojevanje, prebujanje, rast, oživljanje – torej na osvežitveni, mladostniški življenjski impulz, katerega v sebi skrivajo umetniki in njihova dela. Podpira talent in pridnost, nagrajuje vedoželjnost, raziskovanje ter drznost sporočanja.

Dela, skladna omenjeni viziji organizatorja, sodelujejo v izboru za nagrado Primavera.

Nagrado Primavera 2014 strokovna žirija podeljuje mladi, obetavni umetnici Alji Košar. Alja kljub mladosti že mojstrsko obvladuje grafiko. Predstavlja nam grafične odtise, jedkanice globokega tiska, s katerimi abstrahira notranje občutke, ki prihajajo iz zunanjega ali notranjega sveta in predstavljajo nekakšne virtualne krajine. Gre za izraz umetničinega notranjega/osebnega zapisa oziroma pogleda. Grafikam ne daje naslova, ker pušča opazovalcu prosto dojemanje umetniških del, ki so z uporabo točke in linije tudi perfektno likovno izvedena.

Listina Primavera je letos pripadla dvema umetnicama. Prvo za umetniška dela z naslovom Kamni, s katerimi sporoča likovno meditatacijo v povezavi človeka in narave, dobi Anja Podreka. V delu je sestavila koncept land arta, umetno ustvarjenega z gestualno risbo v pastelu in s študijskimi fotografijami kamnov ter dodanimi naravnimi zelišči, s čimer je opozorila še na popularnost današnje eko-umetnosti. Dela delujejo zelo naravno in spominjajo na stvaritve narave, v katerih lahko zaznamo celo portrete. Dela domiselno zaokroža zasajena vrtna kreša: navsezadnje jo na koncu lahko tudi zaužijemo in s tem arbitrarno zaključimo naravni cikel.

Druga listina Primavera gre Suzani Jović za tihožitja v akrilni tehniki s kombinacijo čopiča in lopatice. Fokus dela je ekspresionistično naslikan sadež, postavljen v prostor, abstrahiran tridimenzionalnosti: gre za osebno videnje tihožitja, sestavljenega iz živobarvnih ploskev, s katerimi umetnica vzpostavlja perspektivo. Z nevtralnimi barvami, ki uravnotežijo kompozicijo, ter uporabo barvnih kontrastov, spretno poudarja prostorskost postavitve sadeža.

Marjeta Medeved je kiparka, ki raziskuje arhetipe zgodb iz mitologije, ohranjene z naravnim izročilom. Umetnica predstavlja dve leseni babuški / matrjoški iz slovanske mitologije, Ajdovsko  deklico, vodnico popotnikov in vilo rojenico ter Zlatorogovo črno deklico. Deli delujeta mistično in hkrati ekspresivno ter oživljata spomin na poganske tradicije.

Fotografinja Slavica Isovska v seriji fotografij Mons Veneris izpostavlja žensko telo. V jukstapoziciji komponira lepo in »grdo« telo. V ozadju prepoznamo kovinsko posteljo, ki hoče spominjati na institucionalno ležišče, medtem ko v ospredju prevladuje ženski akt, ki poskuša prikriti telo v ozadju. Gre za nadrealistični biološki kontrast med popolnim in nepopolnim: prikrivanje zmeraj proizvede razkrivanje. Ujetost v zanko lastne refleksije postaja funkcionalna nezmožnost modernega človeka, ne le ženske.

Matic Čadej je mlad slikar, v čigar portretih prepoznamo značaj, začutimo pristnost odnosa med umetnikom in modelom. Tehnično gre za realistično študijsko risbo, ki naj deluje nedokončano. Zato umetnik poudarja zaključen obraz, za razliko od ostalega dela, ki je s črnimi linijami in ploskvami zgolj nakazan.

Jara Vogrič predstavlja fotogram in kemogram na fotografskem papirju. Gre za alternativno fotografsko tehniko, ki združuje specifično proceduro razvijanja, ki je analogno. Umetnik ustvari vizualno podobo, ki nadrealistično deluje že zaradi same tehnike, dodatno pa tudi z uporabo nekonvencionalnih fotokemikalij.

Kipar Miha Knez predstavlja diplomska dela iz ljubljanske Akademije. Skulpture brez naslova so majhni kipci iz betona, oblikovani v mehki formi, s katero dosega prikrite erotične oblike. Z uporabo konveksnih in konkavnih oblik ter dodajanjem človeških form lovi simetrijo, s kombinacijo oblik pa doseže izrazitejši kontrast.

Nagrajenka Primavere 2010 Eva Žula tokrat predstavlja instalacijo Ujčka tutajčka, sestavljeno iz kombinacije obdelanih računalniških grafik. Instalacija spominja na otroške mobile, katerih namen je uspavanje in hkrati spodbujanje razvoja otrok. Ponavljajoče se besedišče uspavanke umetnica re-interpretira s ponavljajočimi se grafičnimi risbami, ki spominjajo na ciklični akt dojenja, ta pa se izmenjuje z naključnimi, za interpretacijo dovzetnimi podobami.

Kipar Anže Jurkovšek predstavlja majhne keramične skulpture. Umetnik premišljeno izhaja iz materiala, ki je holistično vključen v proces nastajanja umetniškega dela, Tovrsten koncept omogoča spontan razvoj in potek postopka realizacije, povezane s paradigmo o pra-formah.

Maša Gala je umetnica, ki raziskuje efekt »pogleda«. Z analognim pristopom skuša doseči digitalni izgled, futuristični videz slike na računalniškem monitorju. Slike so strukturirane po načelu plastenja posameznih algoritmov, ki vztrajno premeščajo gledalčev pogled ter poudarjajo videz izmuzljivosti virtualnega prostora skozi opazovalčevo telesno izkušnjo.

Davor Mešić, profesor likovne umetnosti, letos raziskuje vpliv barv na opazovalca. Kakšna je sporočilnostna moč barv, kakšen psihološki vpliv imajo v povezavi z različnimi abstraktnimi formami? Iz tega razloga umetnik del ne naslavlja, s čimer gledalcu prepušča svobodo opazovanja in dojemanja umetnine.

Katja Sudec je umetnica, ki deluje na razvoju pedagoškega procesa razumevanja umetnosti. Njena dela predstavljajo podobe, ki nezavedno prihajajo v našo zavest kot nekakšni vzorci resnice, ki jo sprejemamo skozi kolektivni spomin, dosežen s populariziranjem podob skozi čas, s čimer gledalec postaja del fantazme.

Nina Jeza