Vsakoletna razstava Primavera je priložnost, da s pomočjo razpisa Vabljeni mladi poskrbimo za predstavitve mladih, večinoma še neuveljavljenih umetnikov, ki delujejo v Sloveniji. Zanimivost letošnje Primavere, morda tudi zato, ker kitajski horoskop promovira leto koze z obeti prelomnih sprememb, je ta, da je zaznamovana z žensko energijo. Žirija je namreč izmed prispelih del izbrala kar sedem mladih umetnic, izbor pa dopolnjuje še umetniška skupina ‘Bodoči intelektualci’.

Umetnica Aleksandra Farazin se izraža večplastno, s kombinacijo različnih tehnik, ki so združene v ambientalne instalacije, ki jih postavlja v nove hibridizacije ter jih umešča v nove razstavne prostore. Fotografije so dokumentacija krajinske instalacije »Tukaj ne odlagajte smeti, prosim.« Instalacija je bila originalno postavljena v naravni okoliš stanovanjskega naselja v predmestju Istanbula in pomeni reakcijo na ekološki problem predmestnih naselij v Turčiji, kjer se divja odlagališča pojavljajo neposredno ob novogradnjah. Umetnica je z intervencijo postavljanja ročno izdelanih glinenih vrtnic med odvržene smeti simbolično uprizorila situacijo, v kateri prebivalcem okoliških blokov, ki mečejo smeti kar skozi okna, na ‘zavrženih’ mestih poženejo »Aylarji« oziroma Meseci, ki se tematsko navezujejo na problematiko vizualne percpecije.

Klavdija Kuharič se je na razpis prijavila z umetniškimi deli, ki so nastala v času njene študijske izmenjave v Španiji. Gre za ekspresionistično raziskovanje (avto)portreta. Portreti so naslikani s slikarsko lopatico s kombiniranjem dveh osnovnih akrilnih barv, ki ju je umetnica mešala le toliko, da je razvila prostorskost slike. Portreti so ekspresiven prikaz realnosti, kar nakazujeta tako barva kot način slikanja. Slika prijatelje in sebe, ljudi, ki jih pozna, kar pripomore k večjemu emocionalnemu in karakternemu prepoznavanju portretiranca.

Ana Mrovlje se z likovnega in psihološkega vidika ukvarja s človeško masko. Želja po združitvi disciplin jo je pripeljala do zasnove projekta, pri katerem gre za umetniško odstiranje psihološkega koncepta osebnosti. V galeriji je postavila instalacijo mask, sestavljenih iz nemaskiranih obrazov, ki paradoksalno odkrivajo nevtralne obraze ljudi, kakor odtise njihovih prvinskih izkušenj, in postajajo platforma za vnovično izkustvo, tokrat zunanjega opazovalca. Vprašanje, ali odlitki upodabljajo nemaskirane obraze ali pa predstavljajo le drugo, alternativno obliko maske, ostaja prepuščeno presoji gledalca. Stališče udeleženega je izzvano, ko se predpostavka o tem, da vsi ljudje nosimo maske, spremeni v svoje nasprotje, v vprašanje, kako naše maske nosijo nas.

Klarisa Sipoš se predstavlja z umetniškimi deli, ki kažejo njen artistični razcep med slikarstvom in znanostjo narave. Klarisa je ljubiteljska biologinja, najbližje ji je zoologija, ki jo je na zanimiv način združila s slikarstvom. Njena dela pomenijo preplet občutenja bistva določene živalske vrste, meditacijo ob naravnih lepotah, katerim skozi slikarski medij osmisli biološke značilnosti in tako združuje prvinskost animaličnega nagona s spoštovanjem čudovitosti življenja. Živali so upodobljene v fotorealističnem stilu, kar omogoča natančnejši vpogled v detajle; gre torej za poglobljene slikarske študije živalske raznolikosti, za meditativni odziv na lepote naravnih kreacij in hvalnico stvarstvu.

Kaja Urh o svoji umetnosti pravi, da je odvisna od dejstva, da množični mediji danes oblikujejo našo mentalno podobo, s čimer je vnaprej determiniran tudi naš odziv. Možnost neposrednega učinkovanja umetnine na gledalca je pravzaprav izginila. Zato Kaja za osnovo svojih del izbira naključne, zapostavljene, nepopularne podobe iz digitalnih medijev in jih transformira na platno, s čimer jim spreminja pomene ter jih iz »spletnega smetišča« povzdiguje v umetniška dela. Sestavitev dveh fotografskih identitet nakazuje razpršenost ‘harmonije’, kjer se na eni strani razlike neusklajeno dopolnjujejo in odstopajo od celote, na drugi pa se sestavijo v novo harmonično celovitost nekega digitalno sestavljenega ‘značaja’.

Tina Mohorović je nagrado Primavera dobila že leta 2012, letos pa se je žirija ponovno soglsno odločila, da ji nameni glavno nagrado. V njenih grafikah globokega tiska se zrcali črno-bel domišljijski svet fragmentiranih podob, ki prehajajo ena v drugo. Spogledujejo se z arhetipi in postapokaliptičnim vzdušjem osamljene množice v izmuzljivem sodobnem svetu. V grafike skuša v vizualnem jeziku prevajati izrek, da je edina stalnica v resnici sprememba. Vsebinsko so njeni črnobeli grafični listi vezani na motive figur, ki se pojavljajo kot abstrakcije. Gre za deformirane človeške figure, ki zaradi uporabe kombiniranih grafičnih tehnik pridobivajo na dimenziji izraznosti. Zaradi te vsebinske izraznosti uporablja Tina tehniko globokega tiska, s čimer svojo prvinsko risbo nadgrajuje z ekspresivnostjo linije, ki jo omogoča grafika.

Tina Konec je mlada debitantka Primavere, ki ji je žirija namenila letošnjo listino, kar zgovorno govori o nadarejnosti umetnice, ki se ukvarja z razmerjem med predmetnostjo in nepredmetnostjo, njuno povezanostjo in z načini, kako z abstrahiranjem realnosti ali konkretiziranjem neke ideje priti do želenih rezultatov. Njen primarni motiv je narava, neposredna okolica. Prepušča se intuiciji, proces dela je postopno transformiranje izhodiščnega motiva, kar je bistvenega pomena pri Tininem slikanju. Želi, da naslikano pri gledalcu vzbudi določene asociacije, da ob pogledu na delo zazna indirekten pridih nekega vzdušja. Zanima jo struktura slikarske površine, kar izražajo vidne sledi čopičev, pastozni barvni nanosi, kapljice barve ter v umetniškem procesu naključno nastali elementi. Ideje izraža skozi različne tehnike, prednjačijo risba, akvarel in akril.

Bodoči intelektualci so, kakor se identificirajo sami, post-neo-retro-avantgardna skupina umetnikov; gre za mlajšo generacijo dijakov, ki zaključujejo mariborsko Škofijsko in Prvo gimnazijo. Skupino sestavljajo Megi Batista, Lea Becner, Jernej Colnarič, Tine Ferk, Pino Kazimir Kaligarič, Anja Simič, Sara Stiplovšek, Lana Vogrinec in Žiga Žunec. Delujejo na mnogih likovnih področjih, v grobem bi jih združili pod imenom konceptualna umetnost, skozi katero raziskujejo probleme družbe, vprašanja lastne identitete in prihodnosti njihove generacije.

Vsem sodelujočim umetnikom letošnje Primavere čestitamo za pogum, drznost in izrazito kreativnost, s katero trmasto vsakič znova dokazujete, da se za prihodnost slovenske sodobne umetnosti ni bati. Svet stoji na mladih. Naj si stari to želijo ali ne. Naprej, Primavera.

Nina Jeza, kustosinja

Žiranti razpisa Vabljeni mladi za nagrado PRIMAVERA: Mario Berdič, likovni kritik in kustos, Bogdan Čobal, slikar in profesor, Slađana Matić Trstenjak, mag. slikarstva in Gerhard Angleitner, fotograf in profesor.