Maša Gala, On the grid

Contrasts between real and virtual experience 

Maša Gala je kreativna ustvarjalka, ki se ukvarja s slikanjem, fotografijo in grafiko. Umetnica mlajše generacije, ki je zaključila študij slikarstva in grafike na ljubljanski Akademiji za likovne umetnosti, svoje umetniško znanje na področju fotografije pa izpopolnjevala na Akademiji za Umetnost, Oblikovanje in Arhitekturo v Pragi, izrazito nadarjenost nadgrajuje s predanostjo ter čvrsto utrjuje lastno umetniško pot.

Za umetniška dela Maše Gala je značilno nenehno eksperimentiranje z različnimi materiali. Z gradbenimi materiali in slikarskimi tehnikami skuša preseči klasično uporabo le-teh in jim ustvariti povsem nove uporabne vrednosti oziroma kot pravi umetnica sama, “reproducirati materiale kot lastne tehnološke izume”. Njen slikarski koncept je abstrakcija, barvna risba kombinirana s kolažem fotografij, starih zemljevidov, atlasov, časopisnih in spletnih člankov, z dodajanjem akrilnih pigmentov, oljnih pastelov, ki jih kombinira z gradbenimi mrežami, zidnimi barvami, ibitolom, z različnimi laki, premazi in spreji, ki dajejo umetnini poseben sijaj.

Maša Gala z uporabo analognih in digitalnih medijev poizkuša doseči simulacijo digitalizirane vizualne podobe, z uporabo klasične slikarske tehnike, fotografije ali preko kiparskih tehnik. Simulaker, kakršnega ustvarja Maša Gala, je umetniški pojav, ki hoče po-ustvariti znak – proizvesti simulacijo tistega, česar v realnosti ni, oziroma raz-preti upodobitev simulakra s slikarskimi, kiparskimi, grafičnimi in oblikovalskimi tehnikami ter tako klasični umetniški svet pretopiti v svet digitaliziranih podob.

Temelja sta gradbena mreža in risba, na katera umetnica lepi kolaže podob iz vsakdanjega življenja: različne fotografije, ki so avtorske ali izvzete iz svetovnega spleta, kombinira s slikarskimi in gradbenimi materiali. Sliko plasti z nanosi pigmentov, sprejev in barv do te mere, da poustvari videz digitalne podobe na »ekranu«. Simulaker digitalnega medija s simulacijo analognega.

V slikarskih upodobitvah Maše Gala je prisotna osebna refleksija, v kateri je viden kontrast med realno in virtualno izkušnjo – med digitalno in analogno podobo. Koncept pikslov, mrežnosti in digitalnosti je v novejših delih vedno bolj poudarjen (Fluid, Memory lane, Mapping 2014), prepleta se z organskostjo, s subjektivno risbo, gesto in formo. Gre za medije s področja fotografije, filma, radia, televizije, tako imenovane nove medije, ki so osvojili področja človeške percepcije, ki so bila pred tem rezervirana le za klasično umetnost. Novi mediji imajo povsem unikatni estetski potencial ustvarjanja vizualnih izkustev in so globalni vir umetniške inspiracije.

Zanimivost Maše Gala je tudi v subliminalni dimenziji njenih umetniških del. Z uporabo fotografije, ki jo nadgrajuje s plastmi, dosega učinek simulakra realnosti: subliminalni rez oziroma hitre (v filmih ponavadi v obliki vrinjenih »frame-ov«) prekinitve z vstavki podob, ki so vidne le za trenutek, kar pa je dovolj, da se zabeležijo v nezavedno opazovalca. »Subliminal cut« (subliminalni rez) je stvaritev digitalnih mediiev. V šestdesetih ga Hitchcock uporabi v svetovno znani grozljivki Psycho. Subliminalni rez je tako podoba, ki ni nikoli prevladujoča, zaradi česar jo zlahka tudi spregledamo, če ne vemo, da je tam.

Maša Gala se igra tudi z objekti in njihovo funkcionalno ter estetsko komponento. Omenimo zgolj uporabo steklenih prizm, ki so znana arhitekturna in gradbena enota. Z umetniško intervencijo je stekleni prizmi, izdelani iz osemcentimetrskega stekla, dodala uporabno umetniško vrednost ter s tem ustvarila novo distorzijsko upodobitev. Zagotovo je šola Bauhaus naslednji umetničin zgled revolucionarnega ustvarjanja, povezanega z nastajanjem njene umetnine, ki postaja funkcionalna. Ta funkcionalnost se pri Maši Gala kaže predvsem v tem, da pri nastajanju vizualnih podob, slik, objektov ali instalacij, eksperimentira z gradbenimi materiali ter dodaja likovni umetnini efekt nepogrešljivega dela bivanjskega prostora.

Umetnica Maša Gala v vseh svojih delih poudarja in raziskuje interakcijo med umetnino, gledalcem in umetnico. Če npr. Strehovec interaktivnost novih medijev upravičuje s tem, da je gledalec dejansko uporabnik dela, saj mora stvaritev praviloma vključiti oziroma aktivirati, kar pomeni, da je v funkciji sooblikovalca dela in če na drugi strani Manovich opozarja, da interaktivnost ni »nova značilnost umetniških del«, saj so bila že klasična ter moderna dela “interaktivna”, moramo ugotoviti, da Maša Gala prestaplja mejo med obema možnostima, s čimer razpira pravzaprav neskončno simulakrsko polje.

Nina Jeza, Artists&Poor’s

Kuratorji razstave Maše Gala, naslovljene “ON THE GRID ” , z otvoritvijo v OverDeKunst Gallery v Amsterdamu, 20. septembra 2014.