»Koncept projekta GRADIMO ZA VAS! se dotika problematike mirujočih in zapuščenih gradbišč, ki se nahajajo na številnih pomembnih lokacijah v slovenskih mestih ter vplivajo na njihov urbanistični izgled. Vsem znan slogan GRADIMO ZA VAS!, ki ga najdemo na tablah v okolici gradbišč, na mestih zevajočih lukenj, zveni pozitivno in obljubljajoče, prav tako izvrstno izgledajo načrti sodobnih arhitektur na informacijskih tablah na mejah gradbišč z javnimi prostori – na ogradi manjkajočega… A vsa pričakovanja se sesujejo, ko pogledamo za ogrado in se nas dotakne realno: to, kar je in ne tisto, kar naj bi bilo.«      Maša Gala

Projekt GRADIMO ZA VAS! se nadgrajuje s selitvijo v Novo Gorico s sloganom: 

ŠE GRADIMO ZA VAS! / WE ARE STILL BUILDING FOR YOU!

 Umetnica Maša Gala je v sodelovanju s Skupino AS v galeriji TIR v Novi Gorici zgradila razstavo, ki ponazarja primer re-usability (ang. ponovno uporabiti) gradbenega materiala: gre za instalacijo mirujočega gradbišča v umetniški galeriji. Instalacija »ON SITE« je sestavljena iz serije slik »ON THE GRID« Maše Gala, dokumentarnih fotografij z gradbišča in opozorilnimi/gradbenimi znaki, ki jih je s svojimi prevodi opremila Skupina AS.

Ideja (in ne zgolj umetniški koncept) avtoric je, očitno, abstrakcija. Gre za eksperiment z različnimi gradbenimi materiali in slikarskimi tehnikami, inkorporiranimi v nove medije, ki jim dodajajo subjektiviran kodni pomen. Kod subjektivacije je natanko tista točka preloma, v kateri se «navadno gradbišče» z interakcijo prerodi v umetniško instalacijo. Umetniki raziskujejo pogled na različne vidike realnosti; v resnici predstavljajo lastno vizualno realnost tako, da reproducirajo materiale kot lastne tehnološke izume, ki so jim po-ustvarili nove uporabne vrednosti in tako presegli klasično uporabo le-teh.

Sočasno z Novo Gorico Maša Gala projekt GRADIMO ZA VAS! predstavlja tudi v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Razstava je večplastna, sestavljena iz serije dokumentarnih fotografij, ironično naslovljenih “It’s a great day to work“, ki so prikaz trenutnega – realnega – stanja na slovenskih ugasujočih gradbiščih. Vsebuje prostorske instalacije iz gradbenih materialov, sposojenih z gradbišč ter informacijskega zemljevida.

Koncept razstave GRADIMO ZA VAS! torej problematizira mirujoča in/ali zapuščena gradbišča v Ljubljani in Mariboru, s konceptualno nadgradnjo pa se aktualizira tudi v Novi Gorici. V Ljubljani je tovrstnih gradbišč veliko, v Mariboru morda nekoliko manj, z izjemo enega najbolj aktualnih gradbišč na slovenski umetniški sceni, vizionarskega umetniškega središča MAKS, katerega sporočilnost je pravzaprav kanonična.

V Novi Gorici, kot mladem slovenskem mestu, je tovrstnih gradbišč razmeroma manj. Inspirativni vzgled razstave ŠE VEDNO GRADIMO ZA VAS! je zato zagotovo lahko zgodovina urbanističnega razvoja Nove Gorice v času Jugoslavije (predvsem med 1947 in 1951), ko so bila gradbišča pod ekstremnim nadzorom. Zgled delavnosti so bile Mladinske delovne brigade, ki gradbenih norm niso le dosegale, temveč so jih večinoma (in to s ponosom) redno presegale. Še več: na delovnih akcijah, na gradbiščih torej, so se mladi zares izkazali, bili so ustvarjalni, z delom so rastli, se učili, prijateljevali, izmenjevali znanja. Tako arhaično zveni, pa je le šestdeset let od tega.

Gradbene luknje in prazni prostori, ki ostajajo na umrlih gradbiščih, za izgovor največkrat ponujajo pomanjkanje denarja. Morebiti bi kazalo razmisliti tudi o alternativni krivdi: da je mogoče za neuspele projekte kriva nepremišljena in logistično nedorečena izvedba gradbenega procesa po slabo zastavljenem urbanističnem/investicijskem načrtu? Ali ne najdemo v Sloveniji, poleg pokojnih gradbišč, še ogromno stavb, primernih za snemanje grozljivk?

Slika je temna, vendar ne črna. Primer dobre prakse najdemo recimo v Mariboru: prazna stara tekstilna tovarna na Valvasorjevi se je po precejšnjem trudu lokalnih umetniških entuziastov prelevila v razstaviščni prostor Kibla Portal. Podobno je z ljubljanskim Metelkova mestom ter mariborsko Pekarno. In, seveda, zato smo nenazadnje tudi tukaj, kjer smo: z alternativnim Kulturnim Centrom Mostovna, lokalnem inkubatorju kulturne umetniške scene.

Objekt umetniškega raziskovanja noče biti prepoznan, razumljen, nujno estetski. V primeru gradbišč je to pravzaprav izredno težka naloga. A dokler želi iz opazovalca v prvi vrsti iztrgati občutek pristne povezanosti z njemu lastno subjektiviteto, ga osrediščiti v misli na prevečkrat prezrt prostorski manko sodobnih alegorij, ki se razraščajo pod kožo mesta in ljudi, ter, kar je zaskrbljujoče, vztrajajo in ostajajo, se zdi, da uspešno opravlja svojo nalogo rekonceptualizacije minljivosti.

Navsezadnje je edini koncept, ki lahko preminulo gradbišče prebudi k življenju, izključno okoljevarstven, da ne rečemo zelen.

Reduce. Reuse. Recycle.

Nina Jeza, Artists&Poor’s

 

Galerija Tir, Nova Gorica