Stojan Grauf se v tokratni izvedbi predstavlja kot transdisciplinarni bio-umetnik, saj na ogled postavlja povsem ekološka dela, slikana z naravnimi pigmenti, ki jih je umetnik tudi sam ustvaril. V galerijskem pro- storu KiBele vzpostavlja svoj del narave z revitalizacijo segmenta nekoč aktivnega, danes pa skoraj pozablje- nega Betnavskega parka, kjer je ciklus bioloških slik z naslovom Očividci tudi nastal.
Stojan Grauf je po zaključku Akademije za likovno umetnost, natančneje leta 1984, ko so se umetniki v Mariboru (vnovič) angažirali za obuditev Betnave in Betnavskega parka, kot prvi in tudi prvič samostojno razstavljal v Betnavskem parku, pri čemer je v razsta- viščne kapacitete vključil tudi naravo. Danes sta, žal, Betnavski dvorec in park, ki ga obdaja, zapuščena. Na simbolni ravni je le Stojan Grauf pravi, »realni« očividec tega propada na Betnavi, saj ga spremlja že preko trideset let. Še danes namreč umetnik v pole- tnem času svoj atelje preseli v Betnavski park, bolje rečeno v zaraščen gozd nekdanjega parka. Še potok, ki je nekoč obdajal dvorec in bil tudi poln rib, je danes usahnil.
Grauf je prepoznaven umetnik, ki navdih črpa izključ- no iz narave; z njo se zliva in konstantno po-ustvarja simbiozo, ki veže človeka z okoljem. Gre za pravega bio-umetnika; pa ne v smislu interdisciplinarne razi- skovalne umetnosti, ki želi iz umetnega ustvariti živo, ampak za pričevalca naravne razgradnje, očividca propada, ki ga skuša z aktivno reanimacijo in kon- stantnim »vračanjem enakega« povzdigniti do ima- nentne, celo absolutne re-ciklaže tistega, kar od nek- daj kroži v naravi in je človeku ekstrapolirano. Graufove slike so s tega stališča docela ekološke, ustvarjene v naravi in iz naravnih materialov. Kupljen produkt je le akvarelni papir, ostali materiali so rastlin- ski bio-pigmenti, ustvarjeni iz zelenja Betnavskega parka. Oglje umetnik pripravi iz vrbovih vej, ki raste- jo spomladi ob Dravi, barvni pigmenti so narejeni iz prsti, iz trav, kopriv, regrata, vijolic, različnih cvetlic in gozdnih sadežev, pa tudi plodov, kot so recimo ro- bide in jagode – vse najdemo seveda v Betnavskem parku. Drevesa, kot so tulipanovec, platana, lipa, hrast ali gaber, služijo za lubje, s katerim premaže papir, da bi nato z domačim ogljem in iz različnih ostankov rastlin ustvaril naravne pigmente, s katerimi slika. Očividci, ali, kakor pravi umetnik sam, so-avtorji del, so tudi polži, mravlje, deževniki, mrčes, pajki, ki ga spremljajo ob ustvarjalnem procesu, včasih pa tudi preplezajo sliko ter pustijo sled.
Stojan Grauf pri svojem umetniškem delu ohranja izvirnost tudi s tem, da se vrača v preteklost. Ko se namreč loti celotnega (in dolgotrajnega) procesa priprave pigmentov, se dotika tradicije klasičnega sli- karstva, ki si avtorstva ni pustilo vzeti niti pri pripravi in mešanju barv, da ne govorimo o opuščanju ateljej- ske prakse ter krepitvi rousseaujevskega vračanja k naravi. Gre za holistično umetniško sporočilo celovi- tega likovnega opusa Stojana Graufa, s katerim izrazi in izkaže ne le spoštovanje do narave, temveč pred- vsem izrazito brezpogojno ljubezen do nje.
À votre service, monde. Love, Stojan.
Nina Jeza
KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor