Pasijon Viktorja Šesta predstavlja načrtovan poskus avtorjevega spogledovanja s krščanskim izročilom v obliki umetniškega evangelija, ki manifestira občutek izobčenosti znotraj globalnega in hkrati reprezentira “trpljenje” kot satirični akt neke samo-osmislitve.
Viktor Šest je mladost je preživel v Kamniku, po zaključeni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje se je zaposlil kot ilustrator pri Založbi Obzorja in ostal v Mariboru.
V delih Viktorja Šesta je moč začutiti vpliv profesorja iz časov likovne akademije, Kiarja Meška, ki je prepoznaven v motivih in stilu, čeprav je treba dodati, da je slikarska poteza Šesta precej bolj surova, agresivna in izrazito doživljajska. Drugačna tudi ne more biti: Šestov umetniški izraz se skozi leta dramatično reducira na »zgolj« bistvo. Tehnika, ki bi jo lahko poimenovati tudi »straight to the point«, omogoča umetniku, da ujame trenutek, ki ga takoj nato tudi kot odvečno breme odvrže. Ostane nam razkrito platno, ki deluje nedokončano, hkrati je pa s prefinjenostjo fauvizma doživljajsko, silno in neujemljivo.
Viktorjeve figuralne podobe so izražene ekspresivno. Podoba temelji na risbi, ki ji s toplo barvno paleto dodaja čustva. Motivi Viktorja Šesta so dvojnostni: ali naključni ali naročeni. Slika znance, prijatelje, zgodovinske osebnosti ali literarne like, glasbenike, plesalce, mornarje, generale in še bi lahko naštevali… Bistveno ostaja, da je Viktor Šest vsestranski slikarski mojster mesta Maribor, »grajski slikar« samosvoje in prepoznavne umetniške poteze.
Na tokratni razstavi so na ogled tudi slike z nekaj omenjenimi motivi. Čeprav ločeni, so povezani v koncept naslovne teme, v Pasijon. Razstava sicer ne skriva empatije s »tradicionalnim« Kristusovim vzponom na Golgoto, a s premaknjenim pomenom. Govori namreč o pasijonu Viktorja Šesta, ki nase sicer ne prevzema grehov človeštva, zato pa prepričljivo simbolizira umetnikovo muko rojevanja subjektivne vizualizacije neke podobe. Umetnik tako na ogled postavlja svež opus slik, ustvarjenih ad hoc v času Kristusovega zveličanja. Itak: krščanska ikonografija simbolizira generalizirano človeštvo, zavoljo katerega je potrebno žrtvovanje posameznika. Šele s Pasijonom se utemelji krščanstvo kot tako; in enako usodo, čeprav precej bolj pogosto, doživlja tudi umetnik, s to razliko, da umetnik težje doživi lastno zveličanje. Šest je Sveto Trojico dekonstruiral v njihova posamična bistva: iz slik kričijo Bog Oče (križanje), Kristus (trpljenje) in Sveti duh (vstajenje), ki jim Šest odgovarja z modernistično ekumensko podobo sedečega starca, opremljenega s plenico, ki se opira na bergle.
Posebnost Viktorja Šesta je naslikan trenutek, ki ga ujame v slikarski potezi. Njegove figure so v gibanju, včasih nas gledajo, drugič spet bežijo od nas, tretjič obstojijo kot le nakazane silhuete, ki pa so vsebinsko zmeraj pomembne. Viktorjeve figure so lahkotne in žive, slikane z virtuoznostjo in dirigentsko palico, figuralni motivi so naslikani s suvereno potezo, ki jo prepoznamo ob vsaki njegovi sliki. Slika je risarsko izdelana, barve dodajo še čutnost upodobljenca. Umetnik ne sledi modernim slikarskim trendom, temveč ostaja zvest svoji slikarski tehniki, ki s tem postaja mariborsko in slovensko tradicionalna. Tudi žanri, upodobljeni na slikah, se ponavljajo, vendar ne kot reprodukcije. Umetnik spretno in venomer spreminja vsebinske detajle: tudi če gre za ponavljajoči se motiv, ki je naslikan na podoben način, ostaja po vsebinski plati vsakič drugačen.
Umetnost Viktorja Šesta je umetnost njegovega karakterja. Šele preko le-tega je mogoč dokončen vpogled v umetnino in šele nato je mogoče tudi potencialno razumevanje, če kaj takega sploh obstoji.
Uloviš ga le v trenutku in zgolj za trenutek. Viktor Šest, mariborski slikar.
To ve celo župan.
Nina Jeza
Viktor Šest (1956), rojen v Ljubljani, mladost je preživel v Kamniku, zaključil je ljubljansko Akademijo likovnih umetnikov pod mentorstvom profesorja slikarja, kiparja in grafika Kiarja Meška in se kasneje preselil v Maribor, kjer je dobil službo tehničnega in likovnega urednika pri založbi Obzorja.
Danes je samozaposlen v kulturi, deluje kot slikar in ilustrator, je član Zveze društev likovnih umetnikov in tudi član društva likovnih umetnikov Maribor.
Je prejemnik nagrad: odkupna nagrada Umetnostne galerije Maribor, odkupna nagrada berlinske Graphoeke, Glazerjeva listina za ilustracije v knjigi Zorka Simčiča,Trije Muzikantje ali Povratek lepe Vide. Ilustriral in opremil je veliko knjig ter kot oblikovalec lutk in scene sodeloval pri lutkovnih razstavah.
V svojem ustvarjalnem obdobju je imel več kot 150 samostojnih in skupinskih razstav.