Vsak od nas, ima svojega. Hudiča namreč.
Razstava I. Mednarodne umetniške kolonije za mlade Media Nox 2013
Hudič, Vrag, Satan, Belcebub, Zlodej, Parkelj, Demon – veliko sopomenk najdemo, da opišemo tega Nebodigatreba. In če obstaja zlo, obstaja tudi dobro, kajti vse stvari na svetu imajo dva pola – pozitivnega in negativnega. Pomembno je, da sta pola uravnovešena. V kolikor eden prevlada, se dogodi »neugodje« – in imamo Hudiča. Tudi ubogi števnik 13 je povezan z zlodejem – za vraževerne nesrečna številka, v toku zgodovine pa nujna. Pride pač vedno za 12, tudi v docela človeški letnici.
Priložnosti za temo, ki se je sama ponudila ob organizaciji lanske likovne kolonije, seveda ne gre izpustiti. Tako so sodelujoči umetniki tiste avgustovske dni lanskega leta, ko se je mesto dušilo v peklenski vročini, iskali navdih v Hudiču. Izziv: ali lahko umetnik najde Satana v Mariboru?
V tistih ustvarjalnih dneh je bil Židovski trg hudičevo obarvan, mali peklenščkovi pomočniki so bili aktivni. Vsak je ustvaril vsaj eno ‘hudičevo’ umetnino, danes jih lahko občudujemo v galeriji Media Nox.
Ilustracija avtorja Andreja Potrča, ki ponazarja 34. spev Dantejevega Pekla, ustvarjena s tušem na papir, je bila prva inspiracija mladih umetnikov. Pekel po Danteju ni vroč, temveč je, nasprotno, okovan v led, v središče katerega je zasajen Satan s tremi glavami.
Potrč je bil prav tako eden izmed sodelujočih umetnikov, tokrat pa je prikazal svoj pogled na Hudiča. Ustvaril je kolaž iz stirodura, na katerem vidimo uničeno Cerkev, ki ima namesto rozete ‘oko nadzora’. Umetnik simbolično upodobi institucionalno Cerkev kot sredstvo manipulacije, ki potrebuje svojo odrešitev – in zato je nad njo postavil simbol božjega jagnjeta.
Mali peklenščki so delo srbske umetnice Ksenije Kovačević. Predstavlja kombinacijo simbolov sodobne družbe in modernih protagonističnih sloganov, gre za parodijo simbolike potrošniškega sveta, ki grozi, da nas bo pogoltnil, v kolikor ne bomo ohranili vsaj delčka nekih etičnih vrednot.
Eduardo Bentub razmišlja podobno. Ekspresiven portret, ki je naslikan z umetnikovim značilnim barvnim koloritom. Pogled portretiranca nas zavaja, edino opozorilo so križci, ki prekrivajo čutila in um, s čimer nam sporoča, da je zaslepljen, gluh in poneumljen človek enako nevaren kakor Zlodej – in takšnih ljudi je danes preveč.
Nenavadne, strašljive podobe z velikimi glavami in poudarjenimi očmi so delo madžarskega ustvarjalca Istvana Szanta, ki s posebno tehniko enkavstike in barvnih pigmentov gradi sliko na leseni podlagi. Gre za starodavno tehniko slikanja z obarvanim voskom, ki je nanešen na površino/sliko in deluje kot kolaž podob, ki zajema umetnost, proizvedeno iz avtohtone kulture.
Umetnica Duša Jesih se je lotila posebne vrste slikanja: s kompresorjem in uporabo pištole na pritisk je s krvavo rdečo skalo obrizgala platna, ki so ležala po tleh. Na devetih platnih je ustvarila krvave madeže, ki jih lahko beremo kot abstraktne podobe poliptiha groze ali peklenskih krikov, vsak zase je narejen s premišljenim načinom uporabe eksperimentalnega orodja.
Tudi Gregor Magdič je uporabil tehniko sprejanja, in sicer spreje akrilnih barv, ki pomenijo najenostavnejši način velikih nanosov tekočega akrila. Umetnik je tudi grafitar – tokrat na srečo ne pod pritiskom časa, kajti na zidu galerije je sodobna jamska poslikava imuna na vandalizem družbe ali posameznikov. V galeriji pa je razstavljena goreča podoba, nanešena na leseno podlago, ki simbolizira piramidalno sestavo pekla.
Lidija Matulin je instalacijo ustvarila tako, da je slikarska platna sestavila enega pred drugega in jih med seboj tudi povezala: rekli bi, da je ustvarila “globinski triptih”, na katerem je platna zamenjala s prozornim polivinilom in nanj naslikala tri različne podobe, ki se prekrivajo in hkrati povezujejo. Umetnica opozarja na individualnost časa – vsaka slika ima svoje izhodišče, pri čemer ob pogledu iz ustreznega kota gledalec vidi časovno povezanost prostorov.
Slađana Matić Trstenjak v prepoznavni barvni in slikarski tehniki ustvarja perspektivo pokrajine v različnih barvnih poljih in z barvnim toniranjem. Z lepljenem raztrganih lističev, pobarvanih s črtami ali lisami, gradi intimno krajino. Ko se s pogledom sprehodimo po pokrajinah Slađaninih slik, vedno znova naletimo na drevesa, edina živa bitja, izgubljena in najdena v gubah pokrajine. Tokrat jim umetnica dodaja podobo rdečega hudiča, ki stopa na goro v črni gozd, Dantejev Selva Oscuro.
Prevladujočo črno barvo v svojih delih uporablja tudi umetnica iz Črne gore Ivana Radovanović. Slika ekspresivne, popačene obraze/portrete, pri čem je bistven proces nastajanja. Ob ustvarjanju risb, ki ležijo po tleh, dela na večih istočasno, vizualizira senzacije in občutke. Ostre, deformirane linije, črna barva, divje, neenakomerne poteze, ki tvorijo lik ali obraz, brez prepoznavne identitete.
Franci Peperko je mariborski umetnik, ki ustvarja v realistični tehniki. Zanima ga narava, njena urejenost ter nujnost in neoporečnost. Občuduje svet mitov, ki predstavljajo mejo med resničnostjo in iluzijo in ki so vezani na čas, ko je bila narava še neokrnjena. Peperko ob ustvarjanju odkriva, repetira med raznolikostjo in odkrivanjem novih resnic: »Čas je včasih naš zaveznik, velikokrat je tudi naš sovražnik. Vendar je povezan z resnico. In to šteje.«
Milivoje Djurović je na koloniji ustvaril umetniško sliko, ki je nastajala plastno, dan za dnem, plast za plastjo. Od začetka in do dobesednega konca druženja se je njegova slika neprestano spreminjala: zanimivo je bilo opazovati ‘fazno’ rojevanje dela in njegov zaključek v nekakšnem abstraktnem plastnem prerezu mikrokozmosa krajine.
Fotografinja Maja Šivec je posnela fotografije Hudičevih skal, ki se nahajajo v mariborski okolici. Priznam: na njih sem nastopila v vlogi modela in s tem v sebi iskala hudičevko. Maja Šivec je bila tudi uradna foto-reporterka kolonije, mojstrsko je ujela in dokumentirala nepozabne spomine izjemnega kreativnega druženja.
Pravijo, da je prvič zmeraj nepozabno. Menim, da je tudi prva Mednarodna umetniška kolonija Media Nox 2013 – Leto hudiča uspela v pravem pomenu besede. Zelo inspirativni in ustvarjalni umetniki so se med seboj odlično povezovali ter tudi učili drug od drugega, s seboj pa so odnesli veliko pomembnih izkušenj ter novih znanj in poznanstev. Le želimo si lahko, da bi tovrstne dogodke spremljali tudi v prihodnje. Ob izteku lanskega leta Hudičevega, kako zanimivo, smo bili soočeni tudi s tem.
Vendar, kakor pravijo, hudič je v malih porcijah. Na dolgi rok ga prav gotovo preživimo.
Nina Jeza
Fotografije: Maja Šivec
v Galeriji Media Nox, smo predstavili umetnine, ki so nastale na I. Mednarodni umetniški koloniji s tematskim naslovom “2013 – Leto hudiča”. Umetniška dela so umetniki donirali galeriji Media Nox, (ki spada pod okrilje Mladinskega kulturnega centra Maribor).
Sodelujoči umetniki in umetnice so Andrej Potrč, Maja Šivec, Milivoje Djurović, Ivana Radovanović, Slađana Matić Trstenjak, Gregor Magdič, Eduardo Bentub, Lidija Matulin, Duša Jesih, Istvan Szant, Ksenija Kovačević in Franci Peperko.